Blog

30. november 2016   Včasih se zavem, da je 20 let rednega izhajanja revije, s katero na slovenska tla presajam znanje o športnem treniranju in drugih vidikih vrhunskega in ljubiteljskega športa, tudi splet srečnih okoliščin. Človek pač mora biti ob določenem času ves na voljo nalogi, ki se ji je zavezal. Za srečno okoliščino štejem, da se je to brez prekinitev dogajalo dvajset let.

28. september 2016   Posej dejanje in požel boš navado. Posej navado in požel boš značaj. Posej značaj in požel boš usodo. Seveda ta rek v treh povedih predpostavlja, da je dejanje dobro in da sta zato dobri tudi njegovi posledici navada in značaj. Pravično bi torej bilo, da bi bila usoda človeku z dobrim značajem prijazna. Če usodo razumemo širše, kot življenje nasploh, bi v takem primeru smeli govoriti o dobrem življenju.

22. september 2016   V eni od preteklih urednikovih besed sem pisal o »veličastni brezkoristnosti teka«. Besedna zveza v navednicah zveni kot paradoks, saj če dobro premislimo, je bil tek v človeški evoluciji še kako uporabna veščina: kot lovci in nabiralci, kar smo bili veliko veliko dlje kot smo vozniki avtomobilov, nam je bil tek še kako v korist – bil je pravzaprav preživetvena veščina.

18. september 2016   Pravila niso vse, presega jih krepost. Ravnatelj neke angleške deške šole je v 20. letih prejšnjega stoletja dejal: Vzgajati moramo mladeniče, ki bodo uporabni na plesišču in nepogrešljivi v brodolomu.

16. april 2016   Dolgo nisem vedel, kako bi si razložil pojav, da zelo mladi smučarski skakalci na letalnicah pogosto dosegajo izjemne daljave. Zakaj se to dogaja? Ali mar niso nujna leta izkušenj in na stotine skokov, da se mentalno prekališ in se spustiš tako rekoč z neba v brezno pod seboj?

12. marec 2016   Ne glej, kaj počnem, temveč poslušaj, kaj ti govorim. Zgodovina razkrinkava mit o svobodni trgovini in ponuja stare, preskušene recepte, po katerih pa nerazvitim ne pustijo posegati. Kot političnega analitika vas pošljejo v državo Tretjega sveta. Dežela ima najvišje povprečne carine na svetu, večina njenih prebivalcev nima volilne pravice, kupovanje glasov in volilne prevare so nekaj samoumevnega.

05. marec 2016   Nobenega »drugje« več. Zemlja je naš edini dom, raziskan, poseljen, skoraj do kraja izkoriščen; vemo, da so njeni viri končni in da smo že močno poškodovali njeno ekološko zgradbo. Zmotno prepričanje ekonomije, da je človeško naravo mogoče motivirati samo s sebičnostjo, je razjedlo občutek za Drugega. V ekološkem smislu to pomeni, da s svojo antropocentrično držo ljudje škodujemo tudi vsej drugi živi in neživi naravi.

12. februar 2016   Eden od aksiomov gladko tekoče ekonomije je, da se ljudje za svojimi interesi ženemo bolj ali manj racionalno. Seštevek posamičnih sebičnosti, ki tako genialno delajo za obče dobro, je Adam Smith pred okrog 200 leti poimenoval – nevidna roka trga. A za doseganje pristne družbene blaginje je poleg individualnega koristoljubja Adam Smith predpostavljal še neko lastnost, ki je bila v njegovem času tako samoumevna, da je veljala za naravno: sočutje kot spodbudo za pomoč soljudem, ki imajo v življenju manj sreče, kot si je človeško bitje zasluži.

04. februar 2016   HIPOTEZA O SREČI, antična modrost in filozofija na preskusu pri moderni znanosti ima v novem nekoliko večjem formatu in lepše berljivem prelomu 22 strani več kot prvi natis. Drugemu natisu prevoda Montaignevega življenjepisa v slovenščini je Sovretov nagrajenec Branko Madžarevič, ki že več kot deset let prevaja Montaignevo monumentalno delo, Eseje, podaril svoj prevod štirivrstične kanibalske ljubezenske pesmi.

15. december 2015   Pred slabim mesecem je skupina strokovnjakov, mednje štejem tudi našo nekdanjo izvrstno atletinjo Brigito Langerholc, v TV oddaji Športni izziv razpravljala o dopingu v športu. To je bila tehtna debata sogovornikov, ki se ne dajo motiti floskulam o svobodi opravljanja poklica in domnevnem poseganju v osebno integriteto, s katerimi kršitelji športnih pravil o dopingu in njihovi zagovorniki radi mahajo na dopinških (raz)sodiščih po svetu.