Blog

25. september 2023   Vzgoja in izobraževanje v luči naše dvodomne možganske vladne palače

26. januar 2023   Narava je kompleksna, ljudje pa smo samo komplicirani. Tu nastaja disonanca, značilna za sedanji odnos človeštva do nje. Če je bil prvotni človek od nje odvisen kot dojenček od materinih prsi, se človeštvo do nje danes obnaša kot podivjani najstnik; a prihaja čas, ko bomo morali postati njen ljubeči zakonec.

31. januar 2022   Zeleno je vsepovsod, ne samo na levi, samo na desni ali samo na sredini. Zelena barva ni samo prijetna za oko. Ena od njenih manifestacij, klorofil, je življenjskega pomena. Brez klorofila ni fotosinteze. Brez fotosinteze ni hrane. Brez hrane ni življenja.

27. september 2021   Slovenska jedrska prihodnost ne bi smela biti vizija, ampak iluzija. V neizpodbitno argumentiranem članku, ki je pred časom izšel v Sobotni prilogi Dela, je dr. Peter Novak z enim zamahom pometel z miti, ki jih že desetletja nežno goji naša vesela jedrska znanost: jedrska energija je varna, čista, brezogljična, poceni in nam jamči energetsko samozadostnost.

25. november 2020   Poznam precej ljudi, ki prav dobro živijo brez knjig, a nobene knjige, ki bi lahko živela brez bralcev

15. november 2020   Več desetletij po drugi svetovni vojni nam je samoizvoljena oblast dopovedovala, da revolucija še kar traja. Za ta namen je uporabljala besedno zvezo permanentna revolucija, marksistični koncept, ki se je izkazal za prvovrsten privid. Zato nismo nikoli zakoračili v brezrazredno družbo.

07. september 2020   Slovenija je tako majhna, da je kjerkoli že tudi povsod. To dejstvo, ki je hkrati ugovor zoper lastno proizvodnjo jedrske energije, je vredno premisleka. Spomin na jedrske nesreče ne bi smel zbledeti, tako kot ne bi smel zbledeti spomin na holokavst in koncentracijska taborišča. Pomaga nam razkužiti razmišljanje.

16. december 2019   Moja drža je konstruktivni pesimizem. Sem upanja poln pesimist. Pesimisti smo koristni kot kanarčki v rudniku. Na naš račun optimisti živijo dlje.

14. december 2019   Tudi hoja je običajna, domača, brezčasna in človeško univerzalna. Je svojevrsten pogovor telesa z umom in okoljem, v katerem hodimo. Toda če jo pogledamo z razdalje, če stopimo korak nazaj, se zavemo njene posebne moči, ki je danes, ko se naša telesa sicer veliko premikajo, a malo gibljejo, ne cenimo dovolj.

01. april 2019   Avtoceste: orjaška sežigalnica z deponijo na nebu Jaz sem velik nevednež in se zraven prav dobro počutim, je v Voltairjevem sijajnem filozofskem romanu Kandid ali optimizem glavnemu junaku odvrnil eldoradski krčmar. Slovenci smo veliki ekološki nevedneži in se zraven prav dobro počutimo.