Blog
01. april 2019 Avtoceste: orjaška sežigalnica z deponijo na nebu Jaz sem velik nevednež in se zraven prav dobro počutim, je v Voltairjevem sijajnem filozofskem romanu Kandid ali optimizem glavnemu junaku odvrnil eldoradski krčmar. Slovenci smo veliki ekološki nevedneži in se zraven prav dobro počutimo.
» Beri več09. december 2018 Ko je pred dvajsetimi leti prvi slovenski olimpijski zmagovalec v dvorani, ki je tedaj prejela njegovo ime, praznoval svoj 100. rojstni dan, sem opazil, koliko prožnejši, miselno in telesno, je stoletni mladenič od mnogih dvajsetletnih starčkov, ki jih srečujemo v življenju. Marsikdo ne živi, ampak se v življenju samo mudi. Leon Štukelj pa je skozenj stopal po premi črti z lahnim, a odločnim korakom.
» Beri več08. december 2018 Kako bi mogel kdo svetovati v posamičnih primerih, če ni prej dojel pomena vsega življenja? Te besede je v Pismih prijatelju pred skoraj 2000 leti zapisal Lucij Anej Seneka. V istem pismu prijatelju Luciliju svetuje naj Vzljubi krepost kot edino človekovo dobrino.
» Beri več06. december 2018 Pred mnogimi leti je v Sovjetski zvezi krožila naslednja športna zgodba: Favorit v skoku v višino na OI v Rimu 1960, Američan John Thomas, je pred igrami svoj svetovni rekord popravil za 4 cm, na tedaj neverjetnih 221cm. Njegov tekmec je bil sovjetski hladni bojevnik Valerij Brumel. Brumel je bil velik poznavalec skoka v višino, kar je bilo v skladu s sovjetskim modelom športnikovega razvoja. O njem je napisal raziskavo, dolgo več sto strani. Ko so Thomasu omenili to epsko delo, je pripomnil: "Kako je mogoče, da nekdo toliko napiše o skoku v višino ? jaz se samo zaletim in skočim čez letvico."
» Beri več05. december 2018 Na svetu je dvoje vrst ljudi: eni prebivajo v dolinah, drugi se vzpenjajo na vrhove. Prvi iščejo mir, zavetje in varnost. Včasih spregovorijo o spremembi, a se obotavljajo pri sodelovanju, zlasti če sprememba obeta prekinitev ustaljenega reda, ki jim zagotavlja spokojnost. Njim zadostuje, da niso poraženi. Zadovoljni so z neodločenim izidom. Oni svojo čilost uporabljajo za to, da preživijo.
» Beri več21. februar 2018 Živimo na končnem, porabljivem planetu. Poseljujemo njegovo biosfero, čudežni tanek film življenja med neživo kamnino pod nami in neživim nebom nad nami. Po njem lomastimo tako kot nobeno drugo bitje na Zemlji.
» Beri več04. februar 2018 Arhitekt profesor Janez Suhadolc nam je 12. decembra kot gostujoče pero v Delu ponudil v branje odličen esej z obilico hrane za razmišljanje. Njega so k premišljevanju spodbudili osamosvojitveni napori Kataloncev. Zaradi upoštevanja vrednih pomislekov ob rezultatih katalonskega referenduma on peticije ne bi podpisal.
» Beri več16. december 2017 Brez občutka za majhne založnike in knjigarne. Priporočam, da čim več knjig, ki jih izdajamo majhni založniki, naročate neposredno z njihovih spletnih strani. V sedanjih knjigotrških razmerah je to edino zdravilo, ki bi nam lahko pomagalo preživeti in izdati še kakšno dobro knjigo.
» Beri več26. november 2017 Zgodbe, ki jih je preveč, da bi jih našteval, upodabljajo volka kot utelešeno zlo. A za to ni nobene stvarne podlage. Volkovi so zelo družabne živali. So nežni in vestni starši in skrbijo za poškodovane člane tropa. Mladiče vzgajajo tudi njihovi strici in tete. Volkovi ne ogrožajo človeških življenj: dokumentiranih napadov na ljudi je malo in so v času daleč vsaksebi.
» Beri več30. januar 2017 NOVA IZDAJA BIOGRAFIJE MICHELA DE MONTAIGNA KAKO ŽIVETI? Na svetu je najbrž na kupe knjig z naslovom Kako živeti?, a knjiga, ki nosi podnaslov Življenje Michela de Montaigna z enim vprašanjem in dvajsetimi poskusi odgovora, je čisto zares nekaj posebnega.
» Beri več