Naročite knjige

Knjiga mrtvih filozofov

  • Cena knjige je 21,00€ (24,90 €).
  • Poštnina je brezplačna

Knjigo lahko naročite: 

348 strani, format 21x15 cm

* Razen na spletu lahko knjigo dobite tudi v Modrijanovih knjigarnah v Ljubljani in Škofji Loki ter v knjigarni Goga v Novem mestu.

Esejistka Sobotne priloge Irena Štaudohar: ”Že pri prebiranju me je ta knjiga kljub temni témi zelo nasmejala.”
e-poštno sporočilo avtorju in založniku prevoda

"Čarobne in duhovite anekdote o smrti kakšnih 190 filozofov. Bralca naj ne oplaši pregled 2500-letne zgodovine filozofije ... ali bolje rečeno filozofov. Ob vsej zabavnosti je knjiga Simona Critchleya tudi nadvse poučna."
New York Times

”Knjiga je zapeljivo povabilo k razmišljanju o človeški usodi in o vsem, kar filozofija lahko ali ne zmore storiti, da bi jo osvetlila.”
New York Observer

Ko je biograf James Boswell filozofa Davida Huma vprašal, ali ga misel na smrt plaši, mu je ta postregel z Lukrecijevo iskrico: “Niti najmanj; nič manj kot misel na to, da me nekoč ni bilo.”

O Heraklitu, ki je trdil, da se vse pretaka, kroži zgodba, da je utonil v kravjem gnoju. Francisa Bacona, velikega zagovornika empirične metode, je na oni svet spravila njegova lastna filozofija: da bi opazoval učinke hlajenja, je nekega zimskega večera na eni od londonskih ulic s snegom nadeval piščanca in zbolel za pljučnico.

Po tem, kako je filozof umrl, lahko sklepamo, kako je razmišljal, meni Simon Critchley v svoji nagajivo naslovljeni Knjigi mrtvih filozofov. Iz čudovitih zabavnih anekdot je stkal pripoved o kakih 190 filozofih, od antičnih do današnjih. Critchley opisuje tudi filozofe, katerih zadnjih besed ne pozna nihče. Včasih smrti katerega od njih niti ne poskuša povezati z njegovimi idejami.

A to ni pomembno. Številna dejanja in izreki, ki jih pripisujejo filozofom, so tako ali tako izmišljeni ali pa so jih po njihovi smrti zbrali njihovi učenci. Pisanje filozofije je v bistvu metaforično.

Knjigo mrtvih filozofov je preprosto zabavno brati. Ob tem se veliko naučimo in izvemo tudi to, kako si prebrisani Critchley predstavlja svojo lastno smrt: »Odidem,« pravi, »bežeč pred medvedom.«

- New York Times

»Smrt? O njej ne razmišljam.«

Če je ta opazka, ki jo pripisujejo Sartru, resnična, je bil med filozofi bela vrana. Smrt je redko daleč od filozofovih misli. Nasprotno, kot trdi Simon Critchley v tej obsežni in zanimivi knjigi, ukvarjanje z vprašanjem, kako dobro umreti, zaposluje filozofijo že od antičnih časov.

In kaj naj si mi mislimo o tem, kako so umirali sami filozofi? Številne od 190 smrti v tej knjigi so bizarne in zgodb o norosti, umorih, samomorih in trpljenju (a tudi o banalnostih) je na pretek. Aristotel se je zastrupil z rastlino preobjedo; Empedokles se je vrgel v Etno v upanju, da bo postal bog; Heglove zadnje besede so bile: »Samo en človek doslej me je razumel, pa še ta me ni.« Jeremy Bentham se je dal nagačiti in sedi javnosti na ogled v nekakšni starinski telefonski govorilnici na University College of London; Nietzsche se je potem ko je na neki torinski ulici poljubil konja, ki ga je bíl kočijaž, počasi začel pogrezati v blaznost ...

Od haikujev japonskih mojstrov zena, ki se na smrtni postelji norčujejo iz sebe, do zadnjih besed krščanskih svetnikov in modrecev današnjih dni Knjiga mrtvih filozofov navdihuje z zabavnostjo in povabilom k premisleku. Kot nam Critchley imenitno prikaže, je prebiranje mnenj velikih mislecev o smrti v resnici razmišljanje o smislu življenja in možnosti za človekovo srečo. In ko se učimo, kako naj bi umrli, se naučimo živeti.

- New York Times

Simon Critchley je profesor filozofije na New School for Social Research v New Yorku. Je avtor številnih knjig, med zadnjimi sta Things Merely Are (Stvari samo so) in Infinitely Demanding (Neskončno zahtevno). Pri založbi Granta je urednik zbirke Kako brati. Objavlja tudi v reviji London Review of Books in časniku The Independent. Knjigo mrtvih filozofov je napisal na nekem griču nad Los Angelesom, kjer je bil štipendist Gettyjevega raziskovalnega inštituta.

Izid knjige je podprla Krka, d. d., Novo mesto