Petra je požela usodo
Posej dejanje in požel boš navado,
posej navado in požel boš značaj,
posej značaj in požel boš usodo.
Charles Reade
Človek je tisto, kar vedno počne. Odličnost ni enkratno dejanje, odličnost je navada. To so besede starogrškega filozofa Aristotela.
Pred leti sva s kolegom na Pokljuki na tekaški progi, ki ji rečemo pokljuška desetka, srečala Petro Majdič, ki je v klasičnem koraku »vlekla« v klanec, da jo je trener Robert Slabanja v sicer veliko hitrejši drsalni tehniki komaj dohajal. Po intervalu teka navkreber je popolnoma izčrpana padla v sneg: utelešenje izreka, da trpljenje človeka dela boljšega.
Petra Majdič ni le utelešenje človekovih fizičnih zmogljivosti. Ko govorimo o njej, si lahko v antiki sposodimo pojem kreposti, ki je označeval lastnosti, po katerih se odlikuje neka vrsta. Za človeka je krepost to, kar je za leoparda hitrost in za leva moč. Starogrško pojmovanje kreposti je izrazito funkcionalno in nima nič skupnega s puritansko zadrtostjo, sovražno vsakršnemu užitku. Kreposti so človekove krepke plati, odlike, ki jih lahko razvije v nepredstavljive višine. Pravičnost, zmernost, previdnost, zaupanje, upanje, ponos, delavnost, spontanost, vdanost so samo nekatere, ki so jih doslej negovale človeške civilizacije. Petra je svoje razvijala skoraj dve desetletji, med njimi očitno eno, še posebej čaščeno tudi v antiki - pogum.
V današnjem svetu, kjer nam taki ali drugačni guruji prodajajo odrešenjsko moč pozitivnega razmišljanja, je vse preveč takih, ki pozitivno samo razmišljajo. Petra pa pozitivno ravna.
Ko govori o svojih uspehih, redko uporablja osebni zaimek »jaz«, največkrat govori v prvi osebi množine. Pogosto reče »zmagali smo« in tako izrazi priznanje vsem, ki tudi stojijo za njenimi dosežki. S tem kaže pretanjen občutek za drugega in presega zagrizeni individualizem, ki prezira skupno dobro in kolektivno prizadevanje. Njen »da, mi zmoremo« je zelo drugačen od »da, jaz zmorem«.
S svojim olimpijskim podvigom je pokazala, da usoda ni stvar naključja. Usoda je stvar izbire. To ni stvar, na katero naj bi čakali, to je stvar, ki jo moramo doseči.
Janez Penca